Omemba: Nik Škrlec

»Vesolje se zdi oddaljeno, vendar je v resnici tukaj.«

»Zamislil si je krožno vesoljsko postajo, ki bi z vrtenjem ustvarjala umetno težnost.«

»Njegovo ime, vgravirano v Voyagerju, pa bo še vedno na nebu, tudi ko Zemlje ne bo več.«

»Vsak evro, vložen v raziskovanje vesolja, se navadno večkrat povrne.«

»Noben napredek na Zemlji ne bo pomagal, če bo velik asteroid treščil v Zemljo in uničil skoraj vse življenje.«

»Da pa jih poveš 70.000, kar je svetovni rekord, je spoštovanja vredno. Je pa to mogoče ... Tudi pred mano je en tak izziv. Delam vse, da bi posekal rekord 10.000 decimalk. Morda že naslednje leto.«

»Predstava bo poučno zabavna ali zabavno poučna. Osnovna zgodba Bohoriča in Dalmatina na poti do obeh knjig bo pretkana s humorjem. Nagovarjala bo predvsem mlade, toda ustvarjalci bomo veseli, če si bodo čas zanjo utrgali tudi starejši občani, kakršen sem sam.«

»Nikoli še nisem sodeloval pri predstavi, ki bi nastala na podlagi stripa, se mi pa zdi, da v svojem razmišljanju in odrski navzočnosti velikokrat delujem stripovsko.«

»Celo če so živeli več sto let pred nami.«

»Če je bil prevod celotne Biblije za slovenski knjižni jezik matura, potem je bila slovnica Adama Bohoriča maturitetno spričevalo.«

»Mislim, da bo oddaja z mano nadaljevala svoje poslanstvo radovednosti in poučevanja na zabaven način, česar se neizmerno veselim.«

»V delo sem pripravljen vložiti sebe v celoti in le upam lahko, da bodo to zaznali tudi gledalci in tekmovalci ter me vzeli za svojega.«

»Rok in Juš predstavljata tip voditelja, ki mu mladi zaupajo, kar je izredno pomembno, ko ustvarjaš kviz za otroke.«

»Zdi se mi ključnega pomena, da javna televizija v tem času skrbi za otroke, da jim ponudi kakovosten program, s katerim se ves čas učijo in urijo svoje možgane, obenem pa se vsaj za delček dneva razbremenijo svojih skrbi.«

»Pomembno je, da se v teh časih zavedamo, da smo vsi, vključno z otroki, negotovi. Otroke skrbi, kaj bo z njihovim poukom, kako naj se učijo sami doma, kako naj preživljajo dneve ... Prav je, da se o teh občutkih pogovarjamo, da jih zaupamo nekomu, ki nas razume, nekomu, ki nas lahko potolaži in opolnomoči.«